Vetrnice na Pohorju

Odločili smo se, da tudi mi objavimo članek o vetrnicah na Pohorju. Predstavili bomo relevantna dejstva in naša razmišljanja o tem, kakšen vpliv imajo lahko vetrnice na Pohorju. Tema je precej pereča in projekt ima svoje zagovornike in nasprotnike. Skupna točka obojih pa je ohranjanje narave.

O projektu smo prvič brali v članku, ki je objavljen na spodnji povezavi:

https://www.rtvslo.si/okolje/bo-nad-pohorskimi-gozdovi-zraslo-56-vetrnic/667189

V članku je opisano, da bi na Pohorju zrastlo v prvi fazi 56 vetrnih elektrarn, vsaka pa bi bila visoka približno 200 metrov. Za postavitev posamezne vetrnice bi bilo treba posekati 40×70 metrov gozda in do vsake vetrnice vsekati tudi cesto široko med 4-6 metrov. Prav tako je do vsake vetrnice treba napeljati električne kable, v članku je omenjeno, da bi za to bilo treba posekati 34 kilometrov gozda. Če preračunamo, za samo postavitev vseh vetrnic, bo potrebno posekati 16 ha gozda. Če vzamemo, da je za kabel potrebnih 34 kilometrov in računamo glede na širino ceste povprečno 5 metrov, tako dobimo še dodatnih 17 ha gozda. Skupaj torej nekako 33 hektarjev gozda za vetrnice.

Tako visoke vetrnice zahtevajo tudi precej globoke temelje, odvisno od tal, kamor jih postavimo in zahtevajo redno vzdrževanje. Življenjska doba ob rednem vzdrževanju znaša okoli 20-25 let.

Vetrnice bi naj delovale samo z 20% nazivno močjo, kar pomeni, da če je moč ene vetrnice 3,5 MW, da bo povprečno delovala z močjo 0,7 MW. Vse to pomeni, da bi naj vetrnice načeloma zagotavljale skupaj približno 39 MW moči. Za primerjavo, moč TEŠ 6 znaša 600 MW.

Za vetrnice je zelo pomembno, kako močan veter piha in tudi njegova gostota. Za tako velike vetrnice se priporoča povprečna hitrost vetra vsaj 5.8 m/s. Pri manjših, ki so bolj za lastno uporabo, je minimalna hitrost vetra 4 m/s. Več o tem si lahko preberemo tukaj:

https://www.eia.gov/energyexplained/wind/where-wind-power-is-harnessed.php

Če pogledamo povprečne hitrosti vetra v Sloveniji do leta 2001 v višini 50 metrov nad tlemi, na območju, kjer bi naj bile postavljene vetrnice, ni dovolj vetra, da bi poganjal takšne vetrnice. V Sloveniji je mest, ki so primerna za postavitev takšnih vetrnic, malo, kar lahko sklepamo glede na sliko spodaj.

Povprečne letne hitrosti vetra v Sloveniji
Slika 1: Povprečne letne hitrosti vetra v Sloveniji. Vir: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/

Zadevo, ki nam je padla v oči, pa objavljamo tudi na spodnji povezavi:

https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/pohorske-vetrnice-v-svicarskem-nabiralniku-1058248

V članku je opisano, da projekt vodi podjetje, ki ima samo enega zaposlenega za omejen delovni čas, sledi pa vodijo do poštnega nabiralnika v Švici. Skupna vrednost projekta je ocenjena na okoli 250 milijonov evrov. Zanimivo je tudi umeščanje projekta v okolje, saj se vlagajo vloge za gradbeno dovoljenje za po 2 vetrni elektrarni naenkrat. Projekt se torej ne vodi kot celota, kar bi nas moralo skrbeti.

Takšen projekt ima lahko velike posledice na celoten ekostistem. Gozd v ekosisemu igra eno od ključnih vlog. Drevesa čistijo zrak, ohranjajo trdnost tal in preprečujejo erozijo, zadržujejo vodo v tleh – torej je tudi možna posledica izseka tudi izguba vodnih virov, ob enem pa gozdovi nudijo dom mnogim živalskim in rastlinskim vrstam.

Potem pa je tu tudi turistični vidik. Turizem samo v občini Zreče zagotavlja delo 300 zaposlenim (vir). Turisti prihajajo gledat naše naravne znamenitosti, žal vetrnice ne veljajo za znamenitost, ki bi si jo turisti želeli ogledati. Tudi recimo v ZDA v njihovih ogromnih nacionalnih parkih ne boste videli vetrnih elektrarn.

Ključno se nam zdi, da se moramo kot skupnost, država, odločiti, kaj bi dejansko radi. Ali smo pripravljeni nepovratno spremeniti veduto Pohorja za nekaj elektrike? Za izkoristek 20%? Na območju, ki ne dosega niti minimalno ali pa mogoče komaj minimalno potrebnega vetra? Na misel mi pride stavek: “Tole se bo naredilo, pa naj stane kolikor hoče.” Bomo skušali reševati naravo, tako da uničimo njene še neokrnjene dele? To dvoje se po našem mnenju izključuje. Glede na vodenje in umeščanje v prostor pa upajmo, da ne gledamo začetka še ene Magni podobne zgodbe.

Za konec pa še eno vprašanje. Kam se raje hodite sproščat po napornem dnevu: v gozd, poln življenja, kjer v bližini žubori kakšen potoček ali na dunajske ravnice med brnenje vetrnih turbin?

Scroll to Top