Za strokovno mnenje glede vpliva načrtovanega širjenja kamnoloma na Brinjevi gori na gozd in vegetacijsko podobo Brinjeve gore, se zahvaljujemo strokovnjaku, mag. Andreju Breznikarju, uni. dipl. inž. gozd.: Načrtovani posegi na Brinjevi gori pomenijo grob in pretiran poseg v gozd in vegetacijsko podobo krajine.
Gozd na Brinjevi gori:
1. Predstavlja rastiščno posebnost in spada med ekološko pomembna območja.
Gozd na Brinjevi gori predstavlja rastiščno posebnost, saj gre v smislu matične podlage za robni apnenčasti vložek na sicer magmatski in metamorfni podlagi, ki prevladuje na celotnem območju Pohorja. Tu se je razvila posebna združba bukovega gozda na karbonatih, ki sodi med t.i. ekološko pomembna območja, v katerih je s strani gozdarske stroke prepoznan pomemben prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ta del zaradi tega pod posebnim režimom upravljanja. Ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnovesja v krajini sodi med pomembnejše cilje gospodarjenja z gozdovi na tem območju.
2. Opravlja več splošnokoristnih funkcij.
Gozd na Brinjevi gori poleg tega opravlja vrsto splošnokoristnih funkcij kot je estetska in turistično rekreativna funkcija. Z bogato namensko infrastrukturo (označene poti in kažipoti) predstavlja del turistične ponudbe okoliških občin. Poudarjena je tudi hidrološka vloga obravnavanega gozda z več izviri in vodnimi zajetji ob vznožju pobočja, neposredno pod predvidenim posegom v prostor, ki napajajo bližnje hiše in domačije.
3. Varuje bogato kulturno dediščino tega področja.Načrtovan kamnolom močno posega v dosedanje gospodarjenje z naravnim prostorom in za vedno spreminja pomembne vegetacijske in druge krajinske strukture.
Morda najpomembnejša funkcija gozda na Brinjevi gori pa je varovanje kulturne dediščine, s katero je območje izredno bogato. To pomeni, da gozd v sedanji obliki prispeva k ohranjanju lastnosti, posebne narave ter družbenega pomena objektov kulturne dediščine. Te usmeritve so zapisane tudi v gozdnogospodarskem načrtu, zato se je na tem območju do sedaj posebej previdno gospodarilo. Načrt za področje Brinjeve gore (gozdni odsek 19) predpisuje med drugim, da je potrebno »gozd oblikovati skladno z značajem kulturnega objekta, poudarek pa je na parkovnem izgledu« (Vir: Gozdnogospodarski načrt GGE Južno Pohorje 2020 – 2029). Načrtovan kamnolom močno posega v dosedanje gospodarjenje z naravnim prostorom in za vedno spreminja pomembne vegetacijske in druge krajinske strukture. S stališča ohranjanja gozda in njegove vloge je možno dovoliti dodatno krčenje gozda le v primeru, če krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki in socialni pomen gozdov, kar pa v primeru Brinjeve gore nikakor ni primer.
mag. Andrej Breznikar, univ.dipl.inž.gozd.