Kot smo pred časom obljubili, nadaljujemo zgodbo o najdbi slonjega zoba na Brinjevi gori. Za podatke o najdbi smo prosili najditelja zoba, g. Andreja Lajharja iz Zreč, ki nam je poslal zapis o najdbi in kako je ugotovil, da ima doma že 30 let shranjen pravi arheološki zaklad. Čudovita, zanimiva pripoved, ki še poudari arheološko bogastvo Brinjeve gore. G. Andrej, hvala, da ste jo delili z nami. Najdba slonjega zoba bo dobila končni epilog, ko bodo strokovnjaki zaključili z raziskavami.
Slonji zob
Najdba tega zoba sega v začetek devetdesetih let. Kot otrok sem brskal po zunanjem kurišču v neposredni bližini našega pomožnega objekta. Tam sem med pepelom in ostanki zagledal zanimiv »kamen« posebne oblike. Odnesel sem ga pokazat sestri, ki je menila, da je nekakšna figurica živali, saj izgleda kot da ima nogi, roki in glavo. Menila sva, da mogoče pripada ljudstvom, ki so v preteklosti živela na Brinjevi gori. Vsekakor se nama je kot otrokoma zdel zanimiv, starši pa se niso posebej zanimali za ta »kamen«, je bil pač malo drugačen.
Skratka, ta »kamen« je bil leta v sestrini vitrini. Nekako sva si delila lastništvo. Ko se je čez čas preselila, je ta kamen ostal doma pri meni. V bistvu smo vsi pozabili nanj, se pa je vsake toliko časa od nekod pojavil.
Približno tri leta nazaj pa smo bili z družino na dopustu v Prekmurju. Med čakanjem pred Vulkanijo na Goričkem, smo si na hitro odšli ogledat bližnji muzej, kjer sem v vitrini zagledal odlitek mastodonove zobne krone. Presenečen sem dojel, da imam enak predmet doma. Tako se je zgodba začela in kamen je postal zob.
Z ženo sva kontaktirala Martina Mrzdovnika in ga vprašala ali bi ga najdba zobne krone mastodona zanimala. Kmalu za tem se je k nam oglasil z Viljemom Podgorškom, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem kamnin, mineralov in fosilov. Pogovor je seveda tekel o zobu, naredili smo nekaj fotografij zoba in si ogledali lokacijo najdbe, ki pa je po tridesetih letih samo še navadna travnata površina. Viljem je zob odnesel v raziskave mag. Matiji (Mateju) Križnarju, ki je muzejski svetovalec in paleontolog v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Raziskave niso končane in tudi konkretnih informacij še nimamo. Vemo le, da zob 100% pripada mastodonu. G. Križnar pravi, da bodo kmalu dobili novo opremo, s katero naj bi lažje določili kateri vrsti pripada, koliko je star, itd… Tako, da bo treba še malo počakati na končne ugotovitve. Da bi na mestu najdbe bili še preostali ostanki slona, je težko reči. Po vsej verjetnosti se je zob izkopal pri gradbenem izkopu na koncu osemdesetih, za prej omenjen pomožni objekt. Po drugi strani pa je lahko iz nekega razloga zob tja prispel iz bližnje okolice. Težko je definirat od kje točno naj bi bil zob, zato tudi ne bo takšnih in drugačnih izkopavanj. Tako zatrjujejo arheologi. Kje bo zob po končanih raziskavah, še ni znano. Če že bo na razstavi, bi želel, da je v domačem kraju.
Andrej Lajhar