Kot je zapisano na tabli pod cerkvijo sv. Neže, so se nekoč prebivalci Brinjeve gore preživljali predvsem s poljedelstvom in živinorejo. Analiza številnih živalskih ostankov, najdenih med izkopavanji, kaže, da so gojili predvsem govedo, drobnico in svinje. Med drugimi domačimi živalskimi vrstami sta bila prisotna tudi konj in pes. Prisotnost slednjega potrjujejo tudi znaki grizenja, prepoznani na nekaterih kosteh.
Lov v prehrani prebivalcev ni imel pomembne vloge, saj med odkritimi kostmi le okoli 4 % pripada lovnim živalim, v največji meri jelenu. Ob kosteh se lahko na arheoloških najdiščih na Brinjevi gori ohranijo tudi ostanki jedi in surovin rastlinskega izvora. Večinoma gre za pooglenele ostanke semen, ki jih lahko opredelimo s pomočjo strokovnjakov arheobotanike. Pomemben vir podatkov so tudi ostanki hrane v keramičnih posodah. Lahko so se ohranili na njihovi površini, ali pa v poroznih stenah. Z njihovo analizo prepoznamo, kaj so v posameznih posodah pripravljali, servirali ali shranjevali.
Največji delež živalskih vrst, razviden iz kostnega gradiva na Brinjevi gori, iz obdobja prazgodovine in/ali tudi iz rimskega obdobja, pripada govedu, ovcam, kozam in prašičem, manjši delež pa konjem, psom, jelenom, srnam in bizonom. Nekaj kosti iz prazgodovine na Brinjevi gori pripada tudi volkovom, medtem ko iz rimskega obdobja, strokovnjaki potrdijo tudi kosti jazbeca.
