Jama na Brinjevi gori – strokovno poročilo in fotografije notranjosti jame

Kot smo pred dnevi obljubili, pripoved o jami pod cerkvijo Matere Božje na Brinjevi gori (dostopno na tej povezavi) dopolnjujemo s strokovnim poročilom jamarjev in fotografijami notranjosti jame.

Lani, v mesecu maju, so na pobudo g. Martina Mrzdovnika trije jamarji in jamarski reševalci iz Jamarskega kluba Tirski zmaj, s sedežem v Ljubnem ob Savinji, ga. Mateja Mazgan Senegačnik, g. Boris Šajtegelj ter predsednik omenjenega kluba, g. Bernard Štiglic, raziskovali jamo pod cerkvijo Matere Božje na Brinjevi gori.

Gospa Mateja nam je poslala fotografije notranjosti jame, kot tudi izmere jame ter (iztegnjeni) profil in tloris jame ter nam povedala več zanimivosti o jami.


Kot so že poročali arheologi, ki so v preteklih letih raziskovali Brinjevo goro, vključno s pobočjem pod njo, le-ta karakterizira tudi z značilnostmi kraškega sveta. Jamarska reševalka, ga. Mateja Mazgan Senegačnik meni, da gre za ozemlje osamelega Krasa, tj. kot je razvidno iz strokovne literature, je to kraško ozemlje manjšega obsega, ki ga obdajajo območja brez kraškega značaja.

Tudi jamo ga. Mateja opisuje kot kraško jamo, po njenem poročanju v notranjosti jame prevladuje apnenec, opaziti je bilo tudi nekaj sige (kraški pojav, ki nastane z raztapljanjem apnenca). Sogovornica pravi, da se lahko predvideva, da je jama na Brinjevi gori naravno izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki je v preteklosti najverjetneje nastala kot posledica delovanja vode na apnenčasto podlago in je tj. nastala kot posledica naravnih procesov. Hkrati meni, da starosti jame ni mogoče določiti.

Pravi, da je bilo v jami opaziti več živih organizmov – žuželk, med njimi tudi jamske kobilice. Z g. Borisom, s katerim se je ga. Mateja spustila v jamo na Brinjevi gori in z g. Bernardom, ki je sodeloval pri izmerah na vhodu jame, so izmerili, da ta meri v dolžino točno 18,4 metrov, medtem ko v globino doseže natančno 9,95 metrov. Kot pravi ga. Mateja in je vidno tudi na priloženih skicah ter fotografijah, se jama po prehodu skozi ožji predel na koncu razširi v nekoliko večji prostor.

Jama na Brinjevi gori je trenutno v postopku vpisa v Kataster jam, zaključi jamarska reševalka Mateja Mezgan Senegačnik. Kot je razvidno iz Katastra jam, je le-ta pod okriljem Jamarske zveze Slovenije. Zaključimo lahko, da se jama na Brinjevi gori upravičeno uvršča v kategorijo podzemnih jam, saj kot med drugim določa Zakon o varstvu podzemnih jam, je podzemna jama prostor, katerega prehodni del je daljši ali globlji od 10 m, ne glede na to ali je vhod oziroma izhod naraven ali je plod človekovega dela (Uradni list RS, št.  2/04 ,  61/06 ).

Gospa Mateja bo tudi gostja na občinskem prazniku Občine Zreče v mesecu maju in nadvse se veselimo srečanja z njo. Jamarjem in jamarskim reševalcem, posebej gospe Mateji, naš poklon in prisrčna hvala za vaš velik doprinos pri raziskovanju Brinjeve gore.

OPOZORILO: Vstop v jamo je primeren samo za poklicne in izkušene jamarje. Vstop v jamo in raziskovanje jame je izključno na lastno odgovornost.

Prehod v jami v zoženem predelu (avtor: M. Mazgan Senegačnik)
Večji prostor na koncu jame na Brinjevi gori (avtor: M. Mazgan Senegačnik)
Scroll to Top