Kot je zapisano na tabli pri cerkvi Matere božje na Brinjevi gori, je Brinjeva gora eno izmed najbolj prepoznavnih arheoloških najdišč v regiji, zato nekoliko preseneča, da je bilo odkrito razmeroma pozno. Na naselbinske najdbe so naleteli leta 1952 med gradnjo nove Falnogove domačije, kar je prišlo na uho arheologu Stanku Pahiču iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Terenski ogled, ki je sledil, je vodil v kar 11 let (1953-1963) trajajoče raziskave na Brinjevi gori in na okoliških, prav tako novo odkritih najdiščih.
V tem času je Pahič z ekipo izkopal okoli 200 večjih ali manjših arheoloških izkopov po celotni površini naselbine, tako da je Brinjeva gora ena izmed najbolje raziskanih prazgodovinskih višinskih naselbin v Sloveniji. Stanku Pahiču je pri delih ves čas pomagala žena Zlata, več let pa tudi učitelj Vlado Lorber, občasno pa so priskočili na pomoč tudi drugi strokovnjaki. Pomemben del delovne ekipe so predstavljala okoliška dekleta, saj so bili moški večinoma zaposleni v tovarni v Zrečah.
Arheološki izkopi so večkrat dosegli globino 3 m, v enem primeru pa kar 5,8 m. Upamo, da nam bo sreča naklonjena in bomo lahko v bližnji prihodnosti o podrobnosti arheoloških izkopavanj na Brinjevi gori govorili tudi z eno izmed takratnih članic delovne ekipe arheologa Stanka Pahiča.