Objavljamo tudi prispevek, ki je bil objavljen v bistriški Panorami, kjer predstavimo ustanovitev Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora in naš namen, da Brinjeva gora naj ostane Srečni hrib:
Pred nekaj meseci smo bili prebivalci pod Brinjevo goro iz medijev obveščeni o ponovnem odprtju in širitvi kamnoloma, ki se nahaja v osrčju Brinjeve gore. Brinjeva gora je stičišče treh občin (Oplotnica, Zreče in Slov. Konjice); kamnolom se nahaja na območju občine Oplotnica. Občani občin Oplotnica, Zreče in Slov. Konjice smo pred dnevi ustanovili Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora, katerega naloge in cilji so med drugim varstvo naravnih virov in vrednot, varovanje voda in kulturne dediščine, ohranjanje biotske raznovrstnosti, osveščanje o vplivu klimatskih sprememb, spodbujanje lokalno pridelane hrane, varstvo okolja pred hrupom, prašenjem ter pred goloseki gozdov in bdenje nad ponovnim odprtjem kamnolomov, kot je tudi primer kamnoloma Brinjeva gora.
Kot je razvidno iz medijev, je lastnik kamnoloma Brinjeva gora pred podpisom rudarskega koncesijskega akta. Člani društva ne moremo verjeti, da je Občina Oplotnica dopustila, da se bo kamnolom Brinjeva gora ponovno aktiviral in širil na območju, ki je predvsem izredno pomembno z vidika kulturne dediščine, saj se na območju Brinjeve gore nahaja več arheoloških najdišč in sakralnih spomenikov. Cerkev sv. Neže, ki šteje 298 let, se nahaja od predvidenega pridobivalnega območja mineralnih surovin na razdalji manj kot 135 m. Eno izmed arheoloških najdišč, ki se nahaja v neposredni bližini kamnoloma, je trenutno v postopku vpisa v register kulturne dediščine.
Brinjeva gora je tudi ekološko pomembno in vodooskrbno območje, v njeni neposredni bližini se nahajajo najboljša kmetijska zemljišča, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo. Iz Gozdno gospodarskega načrta GEE Južno Pohorje 2020 – 2029, je razvidno, da se gozd na Brinjevi gori uvršča med ekološko pomembna območja in je s stališča ohranjanja gozda in njegove vloge možno dovoliti dodatno krčenje gozda le v primeru, če krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki in socialni pomen gozdov, kar pa nameravana krčitev gozda za namen širitve kamnoloma na Brinjevi gori, nikakor ni primer.
Nedvoumno je, da bodo aktivnosti v kamnolomu škodovale tudi zdravju prebivalcev v bližini kamnoloma Brinjeva gora. Poleg emisij hrupa in vibracij zaradi predvidenih aktivnosti v kamnolomu, bodo za naše zdravje še posebej problematične in škodljive emisije prahu, ki bodo pri delovanju kamnoloma brez dvoma nastale in dosegle (vsaj) domove bližnjih prebivalcev Brinjeve gore.
Eden izmed pogojev za pridobitev rudarske pravice, ki ga določa Zakon o rudarstvu je tudi, da sta predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora. Pri preiskovanju merodajnosti izpolnitve vseh potrebnih pogojev za pridobitev rudarskega koncesijskega akta, je Okoljevarstveno društvo Brinjeva gora v sodelovanju s pooblaščeno odvetniško pisarno ugotovilo, da predlagani pridobivalni prostor mineralnih surovin Brinjeva gora, k.o. Brezje pri Oplotnici, ni v skladu z dokumenti urejanja prostora. Navedeno je razvidno iz Občinskega prostorskega načrta Občine Oplotnica (OPN), kjer je med drugim poudarjeno, da se pridobivalni prostor Brezje pri Oplotnici (tehnični kamen – dolomit) ohranja. Vendar je nasprotno temu, iz Uredbe o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit v pridobivalnem prostoru Brinjeva gora v Občini Oplotnica (9. člen, točka 2.), kot tudi iz Javne obravnave Uredbe o rudarski pravici za izkoriščanje tehničnega kamna – dolomit v občini Oplotnica razvidno, da gre za nov pridobivalni prostor Brinjeva gora in ne za ohranitev pridobivalnega prostora mineralnih surovin.
Hkrati soglasje Zavoda za gozdove, v katerem so pristojni odobrili posek 1,05 ha gozda za namen rudarskega projekta za pridobitev koncesije, jasno dokazuje, da je v primeru ponovnega odprtja kamnoloma Brinjeva gora predvidena predvsem širitev kamnoloma, čeprav so pristojni na Občini Oplotnica v medijih večkrat poročali, da je cilj ponovnega aktiviranje kamnoloma sanacija obstoječega kamnoloma. Tako se sprašujemo, čemu bodo kamnolom širili na povsem novo
območje in rano v Brinjevi gori še povečali?
Predvsem je potrebno izpostaviti, da OPN Občine Oplotnica med drugim navaja, da je v primeru novega pridobivalnega prostora, za katerega v primeru kamnoloma Brinjeva gora brez dvoma tudi gre, za namen izkoriščanja mineralnih surovin potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki pa ga Občina Oplotnica ni sprejela. Iz tega izhaja, da Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit v pridobivalnem prostoru Brinjeva gora v Občini Oplotnica ni skladna z zakonom in ustavo Republike Slovenije.
Pooblaščena odvetniška pisarna Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora je glede ugotovljenih neskladij obvestilo Ministrstvo za infrastrukturo in jih pozvala, da pred sklenitvijo koncesijske pogodbe temeljito preverijo, ali so podani pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta in predvsem, ali je podana skladnost z dokumenti urejanja prostora. Hkrati so bile naše ugotovitve naslovljene tudi na pristojne na Občino Oplotnica. Pozivamo jih, da celovito pojasnijo vsebino njihovega mnenja, poslanega na Ministrstvo za infrastrukturo, v katerem izjavljajo, da so rešitve za pridobitev koncesije pri pridobivanju tehničnega kamna – dolomita v pridobivalnem prostoru Brinjeva gora skladne s prostorskimi akti Občine Oplotnica, saj so nasprotno, dognanja našega društva, da predlagani pridobivalni prostor Brinjeva gora ni skladen z dokumenti urejanja prostora, jasna. Seveda od pristojnih na Občini Oplotnica pričakujemo, da bodo ravnali v skladu z zakonodajo Republike Slovenije.
Člani Okoljevarstvenega društva Brinjeva gora menimo, da kapitalna korist nekaj posameznikov, ne sme in ne more imeti prednosti pred kakovostjo življenja občanov kar treh občin in varovanjem kulturne in naravne krajine ter kmetijskih površin, ki večini tukajšnjih prebivalcem predstavlja vsakdanji kruh in način življenja. Mi »naše« Brinjeve gore ne damo! Borili se bomo za njeno ohranitev, saj želimo, da le-ta ostane Srečni hrib in ohrani to ime, ki so ga Brinjevi gori nadeli že pred stoletji. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da Brinjeva gora ostane del zdravega slovenskega podeželja, kjer ostajata v ospredju narava in človek.
Brinjeva gora naj ostane Srečni hrib!